Objave: Strokovne vsebine Stellar

Agrofotovoltaika v Sloveniji: kaj po spremembi Zakona o kmetijskih zemljiščih dejansko dovoljuje pravni okvir

Agrivoltaika in inovacije

Z novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H), objavljeno konec leta 2025, je agrofotovoltaika v Sloveniji dobila precej bolj konkreten zakonski okvir. Zakon zdaj izrecno določa, na katerih vrstah kmetijskih zemljišč in pod kakšnimi osnovnimi pogoji je mogoče povezati kmetijsko pridelavo s fotonapetostnimi napravami.

To ne pomeni splošnega odpiranja kmetijskih zemljišč klasičnim talnim sončnim elektrarnam. Zakonska definicija je postavljena obratno: kmetijska pridelava mora ostati primarna raba, proizvodnja in hramba električne energije pa sta sekundarni.

Kaj zakon razume kot agrofotovoltaiko

ZKZ agrofotovoltaiko opredeljuje kot postavitev in uporabo fotonapetostnih naprav na način, ki primarno omogoča uporabo kmetijskega zemljišča za kmetijsko pridelavo, sekundarno pa proizvodnjo in hrambo električne energije ter prenos energije do omrežja. Sončna svetloba mora v zadostni meri doseči pridelovalne rastline, da se kmetijska proizvodnja ohrani v največjem možnem obsegu.

Ta definicija je pomembna tudi projektantsko. Cilj ni maksimalna gostota modulov, temveč optimizacija dveh dejavnosti, pri kateri kmetijska ostaja vodilna.

Na katerih zemljiščih je ureditev predvidena

Po spremenjenem 3.čc členu so med pogoji kmetijska zemljišča z boniteto do vključno 35, ki so po evidenci dejanske rabe uvrščena med trajne travnike ali med kmetijska zemljišča v zaraščanju, pri čemer mora biti slednje pred postavitvijo očiščeno in na njem vzpostavljen trajni travnik.

Zakon zahteva tudi, da je omogočena redna košnja ali paša živali, da je glede na relief in uporabo zemljišča izbran primeren tip konstrukcije, da je konstrukcija ustrezno nosilna in pritrjena, da je projekt skladen z občinskim prostorskim načrtom ter da zemljišče ni območje uvedenega ali zgrajenega namakalnega sistema.

Odločba in elaborat nista formalnost

Za postavitev agrofotovoltaike je treba pridobiti odločbo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, vlogi pa priložiti elaborat o izpolnjevanju zakonskih pogojev. ZKZ-H obenem predvideva podrobnejše pogoje, ki jih minister za kmetijstvo določi v soglasju z ministrom za energijo. Pred razvojem konkretnega projekta je zato treba poleg veljavnega ZKZ preveriti tudi trenutno podzakonsko ureditev in aktualne zahteve pristojnega ministrstva.

Za investitorja to pomeni, da je smiselno kmetijski koncept pripraviti hkrati z elektroenergetskim projektom. Če se agronomski del dodaja šele po določitvi postavitve modulov, je tveganje za neskladje večje.

Pilotni projekti že zbirajo slovenske podatke

Julija 2025 sta ministrstvi za energijo in kmetijstvo predstavili pilotni projekt v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Namen projekta je ugotoviti, ali in pod kakšnimi pogoji je mogoče fotonapetostne sisteme vključiti v kmetijsko zemljišče brez zmanjšanja kmetijskega potenciala.

ZKZ-H pri pilotnih projektih izrecno zahteva opredelitev klimatskega tipa, tipa tal, kmetijske kulture in načina pridelave. Zato rezultatov iz drugačnih klimatskih okolij ni mogoče avtomatično šteti za dokaz, da bo enaka rešitev ustrezna tudi v Sloveniji. To pa ne pomeni, da bi morali pri razvoju začeti iz nič. V bližnji Avstriji in severni Italiji že potekajo raziskovalni in demonstracijski projekti, ki dajejo uporabne podatke o vplivu različnih postavitev na pridelavo, mikroklimo, senčenje in potrebe po vodi. Takšna spoznanja bi bilo smiselno hitreje vključevati v zasnovo slovenskih pilotov in jih, kjer se potrdi primerljivost tal, kultur in podnebnih razmer, tudi hitreje prenašati v kmetijsko prakso. Čas za to ni nepomemben: slovensko kmetijstvo se že sooča z vse pogostejšimi vročinskimi valovi, sušami in drugimi vremenskimi ekstremi, zato morajo biti pilotni projekti poleg preverjanja zakonodajnih pogojev tudi orodje za hitrejše uvajanje preverjenih prilagoditvenih rešitev.

Kaj mora investitor preveriti pred začetkom razvoja

Pri prvi presoji lokacije bi preverili štiri stvari. Najprej boniteto in evidentirano dejansko rabo zemljišča, nato prostorsko skladnost. Sledi kmetijski načrt: kdo bo zemljišče obdeloval, s kakšno mehanizacijo in kako bosta organizirani košnja ali paša. Šele nato pride na vrsto priključna možnost, saj je lahko lokacija agronomsko primerna, omrežno pa ne.

Šele ko so vsi štirje sklopi dovolj jasni, je smiselno optimizirati višino konstrukcije, razmake, orientacijo, tip modulov, način temeljenja in morebitni hranilnik.

Omejitve so del koncepta, ne ovira po projektu

Agrofotovoltaika je namenoma strožje omejena od klasične sončne elektrarne. To varuje kmetijsko funkcijo in zmanjšuje tveganje, da bi energetski projekt dejansko izrinil pridelavo. Po odstranitvi fotonapetostne naprave mora biti na zemljišču ponovno vzpostavljeno prejšnje stanje.

Za kakovosten projekt je zato smiselno že v finančnem modelu upoštevati stroške prilagojene konstrukcije, vzdrževanja kmetijske rabe in končne odstranitve.

Sklep

Pravni okvir je od konca leta 2025 bistveno jasnejši, vendar namen ureditve ostaja ozek: agrofotovoltaika je kmetijsko-energetski sistem, ne sončna elektrarna z naknadno dodano košnjo. To mora biti razvidno že iz izbire zemljišča, postavitve konstrukcije, načina obdelave in elaborata.

Viri

Več vsebin

Agrivoltaika in inovacije